Tetovo XIX vek

Me|u [ar Planina i Suva Gora se prostira plodna i `ivopisna Polo{ka kotlina, dolga 55, a {iroka 8-12 kilometri. Vo nejziniot severen del, vo planinata [ar, po dvata brega na rekata Pena, le`i gradot Tetovo, ~ij pogolem del se protega po poleto, a samo eden mal del, onoj postariot, e smesten vo padinite na ridot Baltepe. So sosednite gradovi Skopje i Gostivar e povrzan so moderen asfalten pat i so `elezni~ka linija od normalen kolosek. Krivulest nagorni~av asfalten pat vodi kon turisti~ko - rekreativniot centar Popova [apka.

Vo anti~ko vreme kaj Kaleto, nad Tetovo bil smesten drevniot grad Oenej. Od zapisite na rimskiot istori~ar Tit Livij (59 god p.n.e. do 17 godina po Hrista), se doznava deka anti~kiot grad Oenej ne samo {to imal zna~ajna mestopolo`ba tuku i deka kaj nego se nao|al i preminot za labeatskata zemja (okolinata na rekata Drim i Skadar), kade {to vladeel Gencie. Vsu{nost, toga{ preku ovoj najgolem grad vo Polo{kata Kotlina, odnosno preku [ar Planina, podra~jeto na Prizren i dolinata na Drim, vodel najkusiot pat za Jadransko More. Livij dava i opis na osvojuva~kiot pohod na anti~kiot makedonski kral Persej vo Zapadna Makedonija, izveden vo 169 godina pred n.e., koga so golema vojska go osvoil najgolemiot grad na Penestite, Uskana (dene{no Ki~evo), a potoa, pred da trgne za Oenej, prvo go zazel grad~eto Draudak (Draudacum) i u{te edinaeset drugi pomali grat~iwa, locirani vo podno`jeto na [ar Planina, me|u Uskana i Oenej. Inaku za mestopolo`bata na Oenej vo naukata postojat sprotivstaveni mislewa. Za{to, nekoi nau~nici malku veruvaat deka penestinskiot grad Oaeneum, (Oenej), se nao|al vo neposredna blizina na Tetovo, potencirajki deka patot preku [ar Planina za Skadar, (Genecievata prestolnina), minuval preku najju`nite razgranoci na ovaa planina. Ovie anti~ki gradovi egzistirale se do docnata antika.

Po osvojuvaweto na Makedonija od Rimjanite vo 168 g. pred n.e. i nejzinoto pretvorawe vo rimska provincija, nastanala dlaboka stagnacija vo stopanskiot i kulturniot `ivot na naselbite vo Polo{kata Kotlina. Od ~estite voeni pohodi i napadi, bile opusto{eni mnogu naseleni mesta vo prvite vekovi od rimskoto vladeewe i od niv nemalo re~isi nikakvi ostatoci. Od rimskiot period (I i II vek) bile evidentirani samo nekolku naselbi vo ovoj kraj. Vo centralna i najbogata naselba vo celata Polo{ka Kotlina, vo toa vreme, prerasnala naselbata {to bila locirana vo ramnicata na dene{noto selo Le{ok, koja ja nasledila ulogata i va`nosta na anti~kiot grad Oenej.

SLOVENIZIRAWE NA POLO[KATA KOTLINA

Vo po~etokot na XII vek bilo kolonizirano slovensko naselenie vo ramnicata pod [ar. Toga{ mesnoto naselenie gi napu{tile ramni~arskite naselbi, a ostanale da egzistiraat samo sosema mal broj planinski sto~arski naselbi, rasfrleni po dale~nite planinski padini, kade {to se povlekle del od starosedelcite. Slovenskoto kolonizirano naselenie zagospodarilo so najva`nite mesta vo ramnicata, davaj}i i novo, slovensko ime Podlog, verojatno so zna~ewe pod gora, (pod planina). Toga{ tie razurnale mnogu tvrdini i naselbi. No, od X vek Vizantija povtorno go kontrolirala ova podra~je, gi ukrepila najva`nite razurnati tvrdini i vo niv dr`ela postojana vojni~ka posada. Vo vremeto na car Samuil, Polog bil vo sostavot na negovata dr`ava. Po propa|aweto na Samuilovoto carstvo, vo Polo{kata Kotlina kako gradski naselbi se spomnuvale Polog i Le{ok (Le{'k, Le{ek). Arapskiot u~en Idrizi, koj, kako geograf i patopisec, go posetil ovoj kraj okolu sredinata na XII vek, poto~no vo 1153 godina, vo svojot opis za patot od Ohrid, preku Skopje, za dolinata na rekata Struma, go spomnuva i gradot Polog. Toj, vo svojot patopis, veli: "Od Ohrid dva dena se patuva po te`ok pat do gradot Bologo (Polog), smesten me|u dva rida, a pokraj nego minuva rekata Fardari (Vardar). Od Bologo do Iskofla (Skopje) patuvaweto trae samo eden den". Za "gradot Polog" ("urbus Pologus") podocna, vo XV vek, pi{uval i Barletti, koj, isto taka, Polog go identifikuval so Tetovo. Me|utoa, vo naukata ima sprotivstaveni mislewa za mestopolo`bata na srednovekovniot grad Polog. Edni avtori ovoj polo{ki grad go lociraat kaj Tetovo, drugi kaj Gradi{te (dene{noto selo Gradec), a treti kaj seloto Miletino. Arheolo{kite naodi poka`uvaat deka gradot Polog, {to se spomnuva vo XII vek, se nao|al kaj Gradi{te (Gradec). Ako se ima predvid deka srednovekovnite gradovi Htjtovo (Tetovo) i Bahjica (Gostivar) toga{ bile selski naselbi, sosema ubedliva e vtorata varijanta - deka gradot Polog bil lociran kaj Gradi{te (Gradec). Na gr~ki jazik, Polog bil spomenuvan vo formata "Pologos". Nekoi nau~nici se na mislewe deka vo XI i XII vek ne postoel grad Polog, tuku samo oblast. Inaku Polog, (od bo-log), spored edni avtori bil spomnuvan so zna~ewe bo`ja gora, (raj bo`ji), koe tolkuvawe, pred se, od prekrasnata mestopolo`ba na gradot i na kotlinata, (Polog). Spored drugi avtori, polog zna~i gorska padina, (podno`je, podgorje ili zagorje). So zborot polog, starite Sloveni ozna~uvale dolina, (nisko mesto, ramnica), zagradena od site strani so viso~ini, (ridovi ili planini). Koga H't'tovo (Tetovo), bilo selo, vo Dolni Polog, (do krajot na XII vek) egzistiral srednovekovniot grad L'{'k, koj vo toa vreme bil glaven duhoven, kulturen i ekonomski centar vo Polo{kata Kotlina. Ovoj srednovekoven grad, me|utoa, vo tekot na 1189 godina, po navleguvaweto na srpskata vojska vo ovoj kraj, na ~elo so knezot Stefan Nemawa, kako pograni~en grad na Vizantija bil opusto{en i razurnat. Toga{ bil razurnat i gradot Polog, kako i nekoi drugi naseleni mesta vo severna Makedonija. Spored edno predanie, vo po{irokata okolina na dene{noto seloto Le{ok, vo docnoto srednovekovno vreme, egzistiral gradot Legen-grad, (Legengrad). Ovoj srednovekoven grad go spomenuva i Kiril Pej~inovi} vo svojot opis za manastirot "Sv. Anastasij", (vo Le{ok). Me|utoa, koga ovoj polo{ki kraj potpadnal pod turska vlast, kon krajot na XIV vek, (1352), so koloniziraweto na muslimanskoto naselenie vo kotlinata na Polog vo XV i XVI vek, Legengrad prestanal da egzistira. Toga{ koloniziranite turci opusto{ile i razurnale 7-8 hristijanski crkvi vo gradot, kako i stariot manastir i tvrdinata okolu nego.

PRVO SPOMNUVAWE NA NASELBATA

Tetovo, kako naseleno mesto, prvpat se spomenuva vo pi{anite dokument vo XII vek, i toa pod imeto H't'tovo, no toa ne zna~i deka naselbata ne bila osnovana porano. Najstar naselen prostor vo H't'tovo (Tetovo) bilo mestoto okolu crkvata "Sv. Bogorodica", na izlezot na rekata Pena od Planinata [ar. Okolu sredinata na XV vek, so otpa|aweto na "h", naselbata bila preimenuvana vo Tetovo (Tetova).Spored narodnata etimologija, Tetovo proizleguval od zborot tetiva. Vo vrska so ova tolkuvawe, u{te toga{ se pojavilo i turskoto imenuvawe na naselbata - Kalkandelen. Vo eden hrisovul na srpskiot car Du{an od sredinata na XIV vek, Tetovo se spomenuva kako selo, a kako gradska naselba se spomenuva vo tekot na XV vek, i toa glaven punkt na Dolna i Gorna nahija. Poznatiot turski patopisec Haxi Kalfa, koj go posetil Tetovo okolu sredinata na XVII vek, gradot go spomnuva so imiwata Kalkandelen i Tetova.Turcite gi upotrebuvale i formite Kalkandeli i Kalkandele, a francuskiot konzul Anri Pukvil go spomnuva so formata Kalkandeluk. Osven toa, gradot bil spomnuvan i so formite Tetoven i Teteven.

Imeto Tetovo, spored edna narodna legenda, e svrzano so eden neobi~en nastan od vremeto na turskoto ropstvo. Imeno, vo neposredna blizina na gradot, me|u dva rida, `iveela golema zmija od koja se pla{ele site. Nikoj ne se obiduval na stra{nata yverka da i izleze na megdan. Samo nekojsi Teto izlegol hrabar ma`. Eden den, naoru`en so lak i strela i so me~ i {tit, ka~en na svojot brzonog kow, toj se upatil kon zagrozenoto mesto. Koga stignal tamu, se pojavila zmijata i mu go popre~ila patot. Teto ne se upla{il. Go optegnal lakot i so edna strela ja predizvikal yverkata. Zmijata po~nala da reagira, ispu{tajki nekakov glas. Razlutena, taa so golema brzina se upatila kon plenot. No Teto bil bestra{en. Koga vleka~ot se dobli`il do nego, toj zamavnal so ostriot i {ilest me~ i go proni`al. Taka bile oslobodeni lu|eto od stra{ili{teto, od opasnata yverka. Izlegol i stravot od niv, a preminot me|u dvata rida bil sloboden i lesno prooden. Ottoga{, spored legendata, mestoto kade {to bila ubiena zmijata so me~ i {tit, (kalkan), bilo nare~eno Kalkandeli, a gradot,(na turski), - Kalkandelen. Vo se}avawe na junakot Teto, pak, mesnoto naselenie naselbata ja nareklo so imeto Tetovo.

Kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek, Tetovo, stanuva poznato trgovsko i zanaet~isko mesto. Po balkanskite vojni, i pokraj iseluvaweto na turcite, zabele`en e porast na naselenieto, pritoa od razni etni~ki strukturi. Populacionen i stopanski raste` osobeno e zabele`an po Vtorata svetska vojna.

Kostadin Kajdamov, "Formiraweto i potekloto na imiwata na gradovita vo Makedonija", "Nova Makedonija", 3-4 januari 1997.

(Blagodarenie na qubeznosta na Zoran Mladenovi}-Okan od Skopje.)

Return to my home page, Macedonia page.