Vo minatoto za Tetovo i Tetovsko napi{ani se pove}e istoriski trudovi od makedonski, srpski, bugarski i ruski avtori koi ni ostavile dragoceni podatoci za minatoto na ovoj kraj, iako nekoi od niv se pi{uvani od najrazli~ni pobudi i interesi.

Mo{ne malku vo ovaa literatura e istra`uvano dejstvuvaweto na stranskite propagandi i otporot na makedonskotot naselenie od ovoj kraj kon niv. Hronolo{ki gledano se raboti za ne mal period od 1860 godina t.e. od prvite projavi na propagandno dejstvuvawe, pa se do po~etokot na Prvata Balkanska vojna vo 1912 godina.

Dlaboko uveren vo neophodnosta i zna~eweto no i vo interesot koj vladee za ovaa tema od na{eto minato, se odlu~iv da go istra`uvam ovoj period i toa od 1860 godina pa se do 1903 godina koga propagandite dejstvuvale samo na crkovno-u~ili{en plan.

Pritoa moram da istaknam deka vakviot izbor ne dojde slu~ajno, i e rezultat na inicijativata i podr{kata na cenetiot profesot D-r. Mihajlo Minoski. Negovite sugestii mi bea od neprocenlivo zna~ewe {to mi dade golem podstrek vo raboteweto.

Pri samoto prou~uvawe na temata "Srpskata i bugarskata crkovno-u~ili{na propaganda vo Tetovo i tetovsko 1860-1903", dojdov do soznanie deka navistina postoel obemen arhivski materijal, koj frla nova svetlina na ovoj del od na{ata istorija.

Blagodaranie na Arhivot na Makedonija imav uvid vo arhivskite fondovi koi direktno ja zasegaat ovaa tematika. Me|u niv najzna~ajni se Prosvetno-politi~ko oddelenie pri Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Srbija, Bugarskoto trgovsko agenstvo vo Skopje, Tetovskoto arhierejsko namesni{tvo no i pove}e drugi fondovi od koi ispolzuvav nad 300 dokumenti koi se odnesuvaa na ovoj kraj.

Isto taka ovoj trud nema namera da go iscrpi ova pra{awe, tuku naprotiv da go pottikne ponatamo{noto istra`uvawe.

Ja koristam ovaa prilika da se zablagodaram na Arhivot na Makedonija i na site vraboteni vo nego, koi na bilo kakov na~in mi pomognale vo mojata rabota.

Posebna blagodarnost do Mihajlo Minoski, Kiro Doj~inoski i Violeta Gerasimova i na moite roditeli Bo`idar i Bo`ica Svetozarevi}.

Neizmerna blagodarnost i do site sponzori i prijateli koi finansiski u~estvuvaa vo pe~ateweto na ova delo. Vpro~em i samata kniga im ja posvetuvam na moite sogra|ani i prijateli, zatoa {to taa pripa|a na site nas.

Dejstvuvaweto na propagandite vo Makedonija ostavilo dlaboki tragi vo istorijata na makedonskiot narod. Pokraj pove}evekovnoto tursko ropstvo novooslobodenite sosedni narodi, osobeno po Berlinskiot mir se obiduvale da im nametnat na makedoncite i duhovno ropstvo. Grcija, Bugarija Srbija i Romanija, no i drugi dr`avi go koristele opa|aweto na mo}ta na Osmaliskoto carstvo za sozdavawe na teren za ponatamo{no pro{iruvawe na nivnite teritorii. Tokmu zatoa bile anga`irani mo}ni propagandni ma{inerii.

Celite na propagandite bile mo{ne jasni, da go raznebitat makedonskoto nacionalno ~uvstvo vo narodot i preku sproveduvawe na najrazli~ni metodi i so pomo{ na razni institucii i sredstva da mu nametnat tu|o nacionalno ~uvstvo.

Vo Tetovo i Tetovsko dejstvuvale samo srpskata i bugarskata propaganda koi vo periodot od 1860 godina do 1903 godina se obiduvale da pridobijat {to pove}e lu|e na svoja strana i da go razbijat edinstvoto na Makedoncite.

Najpogoden na~in za ispolnuvawe na ovie celi e vlijanieto preku u~ili{teto i Crkvata.

Propagandite, isto taka, gi zloupotrebuvale nekoi sostojbi vo koi se nao|al makedonskiot narod i gi polzuvale pri nivnite propagandni aktivnosti.

No, fakt e deka i pokraj site ovie pogodnosti koi odele vo polza na propagandnata aktivnost, propagandite ne uspeale da gi ostvarat svoite krajni celi. Za toa postojat pove}e pri~ini.

Pod aktiven otpor na Makedoncite vo Tetovo i Tetovsko mo`e da se smeta negovoto oraganizirano dejstvuvawe preku MRO. Pogolem broj gra|ani bile istaknati ~lenovi na Organizacijata. Edel del od niv bile proizveduva~i i snabduva~i so oru`je i municija na mnogu komitski ~eti vo Makedonija, a eden del u~estvuvale vo borbite koi se vodele za vreme na vostanieto i po nego. Aktivni borci od od ovoj kraj na Makedonija imalo kako vo Kresnenskoto, taka i vo Ilindenskoto vostanie.

Aktivniot otpor bil izrazen i vo crkvite i Le{o~kiot manastir. Od negovoto obnovuvawe pa se do 1898 godina, bez malku cel eden vek, manastirot opstanal ne samo {titej}i gi pravoslavnite tradicii, tuku ne potkleknal na pritisocite nitu na edna propaganda. Site negovi igumeni od negoviot obnovitel Kiril pa se do ubieniot Ezekil qubomorno gi ~uvale tradiciite na svojot narod i pravoslavieto. Tetov~ani aktiven, t.e. organiziran otpor dale pri posetata na mitropolitot Sinesij na Tetovo, bidej}i toj bil prviot ~ovek na bugarskata propaganda i bil vme{an vo ubistvoto na Ezekil. Tie jasno mu uka`ale vo ispratenoto pismo do nego so mnogubrojnite potpisi deka ne e po`elen vo gradot i deka ne go sakaat, pa Sinesija moral da ja otka`e posetata.

Dejstvuvaweto na propagandite, sekako, imalo i svoi negativni reperkusii, iako nivniot obem ne e tolku golem kako {to }e bide vo podocne`niot period , no nepobiten e faktot deka tu|ite nacionalni crkovno-u~ili{ni propagandi zna~itelno go popre~ija pobrziot razvoj na makedonskata kulturna i nacionalna prerodba vo XIX vek. Sepak, toj razvoj ne bil nikoga{ sosema popre~en i moral da gi sovlada i tie mo{ne te{ki pre~ki na svojot pat. Kolku pove}e zajaknuvale propagandite, tolku pove}e se zajaknuval i otporot na narodot kon niv. Zatoa ovoj period od istorijata na tetovskiot kraj mo`e da se smeta vo isto vreme i mo{ne te`ok, no i isto tolku i slaven.

Periodot na nametnatite vlijanija i podelbi za koj se potsetuvame ostanuva zad nas, no i predupreduva da ne ni se povtori taa nesre}a vo idnina.

Cenata na knigata vklu~uvaj}i ja i po{tarinata do Avstralija iznesuva $15.00.

Dokolku ste zainteresirani da ja pora~ate knigata toga{ mo`ete direktno da se obratite do avtorot na slednata adresa:

Svetozarevik Branislav

ul. Boris Kidric 76

91220 Tetovo, Republic of Macedonia.

ili ispratete mi e-mail [email protected], a jas }e se potrudam nara~kata {to pobrzo da ja prenesam do avtorot

Return to my home page, Macedonia page.